Kaj so obveznice?

Obveznice

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki odražajo dolžniško-upniško razmerje med izdajateljem in njenim kupcem. So finančna obveznost izdajatelja, ki obljublja, da bo poplačal določeno vsoto denarja na določen datum v prihodnosti. Obveznice izda izdajatelj za določen čas, začetna prodaja na trgu pa se imenuje izdaja. Izdajatelj nato v rednih časovnih presledkih izplačuje kupone. Kupon je določen na datum izdaje in se izplačuje do dospetja, ob dospetju pa izdajatelj poplača še glavnico.

Kdo so izdajatelji obveznic?

Obveznice običajno izdajajo države, nadnacionalne družbe, lokalne oblasti, banke in podjetja. Izdajatelj je ena od najpomembnejših značilnosti obveznice, saj določa njeno kreditno kvaliteto. Obstajajo pomembne razlike med obveznicami, ki jih izdajo podjetja in finančne institucije, ter tistimi, ki jih izdaja država. Na splošno imajo vrednostni papirji, izdani s strani države, najnižje tveganje neplačila (Risk of default), medtem ko veljajo podjetniški vrednostni papirji za bolj tvegano naložbo. Več o izdaji obveznic lahko izveste na enem od naših naslednjih seminarjev, več o slovenskih državnih obveznicah pa si lahko preberete na straneh Ministrstva za finance.

Kdo so kupci obveznic?

Obveznice kupujejo in z njimi trgujejo predvsem banke, zavarovalnice in pokojninski skladi. Zaradi diverzifikacije se individualni vlagatelji raje odločajo za nakup obvezniških skladov, kot pa da bi neposredno vlagali vanje.

Glavnica in cena obveznice

Glavnica, nominalna vrednost (Principal, Nominal ali tudi Face amount) predstavlja osnovno vrednost obveznice. Običajno znaša glavnica 100, 1000 ali tudi 50.000 denarnih enot. To je znesek, ki ga bo izdajatelj povrnil imetnikom obveznic na dan dospetja in na katerega izdajatelj plačuje obresti.

Cena obveznic ob izdaji je cena, po kateri jih lahko vlagatelji kupijo, ko so le-te prvič izdane. Po navadi je ta cena enaka ali blizu nominalne vrednosti. Tržna cena obveznic pa je trenutna cena obveznic na trgu. Določena je v odstotkih od osnovne vrednosti, lahko je višja, nižja ali enaka par. Glede na to, da imajo različne nominalne vrednosti, je praksa, da je cena določena v odstotku od njene nominalne vrednosti.

Dospetje

Dospetje (Maturity) je lahko poljubno dolgo obdobje, čeprav so dolžniški vrednostni papirji z dospetjem krajšim od enega leta običajno imenovani instrumenti denarnega trga in ne obveznice. Večina obveznic dospeva v obdobju do trideset let. Nekatere so bile izdane tudi z dospetjem do sto let, nekatere so celo brez dospetja. Čas do dospetja se pogosto označuje tudi kot obdobje obveznice (Term, Tenor ali Maturity). Datum dospetja je datum, na katerega mora izdajatelj povrniti imetniku nominalno vrednost vrednostnega papirja.

Kupon

Kuponska obrestna mera (Coupon rate) je letna obrestna mera, ki jo izdajatelj plačuje vsako leto imetnikom obveznic. Znesek letnih plačil obresti se imenuje kupon in se izračuna z množenjem kuponske obrestne mere z nominalno vrednostjo obveznice. Za opisovanje določene izdaje obveznic se skupaj z datumom dospelosti uporablja tudi kuponsko obrestno mero.

Običajno je kuponska obrestna mera fiksna čez celotno življenjsko dobo. To velja za vse klasične obveznice s fiksnim kuponom. Lahko pa se tudi spreminja glede na določen indeks denarnega trga, recimo Euribor ali Libor, lahko pa je še bolj eksotična.

Izdajatelji obveznic lahko izbirajo med različnimi vrstami kuponov oziroma plačil obresti:

  • klasične obveznice s fiksno obrestno mero: plačujejo fiksno obrestno mero na določeno obdobje. Ob dospetju je izplačan zadnji kupon skupaj z nominalno vrednostjo
  • obveznice s spremenljivo obrestno mero (Floaters) izplačujejo kupon, ki se spreminja glede na gibanje referenčne obrestne mere. Običajno je referenčna obrestna mera določena s 3, 6, 9 ali 12 mesečnim Euribor-jem, Libor-jem
  • obveznice z obratnim spremenljivim kuponom (Inverse floaters) izplačujejo spremenljivo obrestno mero, ki se spreminja v obratni smeri, kot se gibljejo kratkoročne obrestne mere
  • obveznice brez kuponov (Zero coupon bonds) ne izplačujejo kuponov. Izdane so z diskontom in izplačajo celotno glavnico ob dospetju.

Poroštvo za izpolnitev obveznosti

Kakovost izdaje vpliva na verjetnost, da bodo imetniki obveznic prejeli obljubljene zneske ob dogovorjenih datumih. To bo odvisno od cele vrste dejavnikov. Poleg bonitete izdajatelja je tudi prednost pri poplačilu zelo pomembna pri določanju verjetnosti, ali bomo prejeli vložena sredstva. Prednost pri poplačilu določa časovno vrsto v primeru nezmožnosti poplačila obveznosti s strani izdajatelja.

Zavarovane obveznice

V primeru, da investitor poseduje zavarovane obveznice (Secured bonds) mu izdajatelj jamči za izpolnitev obveznosti z neko lastnino. Lastnik takega vrednostnega papirja ima tako v prvem koraku terjatev do izdajatelja ter v drugem še prednostno pravico nad kritnim premoženjem, na podlagi katerega je bila obveznica izdana.

Nezavarovane obveznice

V primeru nezavarovanih obveznic (Unsecured bonds, Debentures) pa je izplačilo obveznosti zavarovano le s splošnim dobroimetjem izdajatelja.

Več o obveznicah

Pridružite se nam na seminarju Obveznice in ščitenje dolžniških portfeljev, kjer vam bomo zelo podrobno predstavili obveznice, vrednotenje obveznic, oblikovanje portfeljev ter tehnike njihovega zavarovanja. Če pa želite izvedeti samo najpomembnejše osnove o obveznicah ali zgolj osvežiti svoje znanje o dolžniških vrednostnih papirjih se nam pridružite na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi. Več o tveganjih, ki so prisotna na obvezniških trgih, pa lahko izveste na seminarju Tržna tveganja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *