Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!

Merjenje tržnega tveganja

Merjenje tržnega tveganja

Merjenje tržnega tveganja je zelo pomembno, da bi lahko kvantitativno ocenili kolikšnemu tveganju smo izpostavljeni in bi se lahko v nadaljevanju ustrezno zavarovali. Poenostavljeno lahko tržno tveganje definiramo kot tveganje izgube bilančnih in zunajbilančnih pozicij, ki izhajajo iz gibanja tržnih tečajev. Tržno tveganje torej obstaja zaradi spremenljivosti tržnih cen. Da bi se lahko čim bolje zavarovali pred negativnimi prihodnjimi gibanji cen pa je potrebno tržno tveganje najprej izmeriti.

Klasični meri tržnega tveganja sta volatilnost in tvegana vrednost, ki ju bomo podrobneje analizirali v nadaljevanju.

Volatilnost

Na splošno nam volatilnost (nestanovitnost) kaže, za koliko se poskuša nekaj premakniti. Ta izraz ni nujno omejen na finance, vendar ga bomo v tem članku obravnavali v kontekstu finančnih instrumentov in z njimi povezanih tveganj.

Vzemimo poenostavljen primer dveh delnic. Delnica A se običajno premika (niha, oscilira) zelo malo, običajno manj kot 0,5 % vsak dan. Seveda obstaja tudi nekaj redkih dni, ko se cena premakne bolj. Recimo, ko družba objavi svoja finančna poročila ali ko pride do velikega splošnega padca cen celotne borze. Vendar pa so običajni premiki te delnice majhni. Zato rečemo, da ima ta delnica majhno volatilnost. Delnica B pa veliko bolj niha, običajno 2 ali celo 3 % na običajen dan, včasih celo več. Delnica B je veliko bolj nestanovitna, kot delnica A. Volatilnost delnice B je precej višja.

Priljubljen pristop za natančen izračun volatilnosti je standardni odklon donosov.

Standardni odklon (standardna deviacija – σ) je statistični kazalec, ki se uporablja za merjenje razpršenosti okoli aritmetične sredine. Razpršenost je razlika med dejansko in povprečno vrednostjo. Velik standardni odklon kaže na veliko razpršenost, majhen standardni odklon pa pomeni, da so enote zelo koncentrirane okoli aritmetične sredine.

Kako v praksi izračunati volatilnost finančnega instrumenta?

  1. najprej izberemo zgodovinske cene za določen finančni instrument
  2. iz teh cen izračunamo dnevne donose
  3. izračunamo povprečje dnevnih donosov
  4. z izračunom povprečja iz vsote kvadratov odklonov posameznih vrednosti od njene povprečne vrednosti dobimo varianco
  5. z izračunom kvadratnega korena variance pa dobimo standardni odklon.

Ko pa v praksi govorimo o volatilnosti imamo običajno v mislih letni standardni odklon. Zato moramo izračunani standardni odklon dnevnih donosov prilagoditi na letno raven. Letni standardni odklon = standardni odklon dnevnih donosov * kvadratni koren 252.

Tolmačenje standardnega odklona

Izračunano vrednost standardnega odklona lahko uporabimo za oceno gibanja prihodnjih cen. Kaže nam, kako daleč bo prihodnja cena odstopala od svojega povprečja in verjetnost tega gibanja. Nizka vrednost standardnega odklona v primerjavi z aritmetično sredino odraža bolj homogeno populacijo in obratno. Netvegano sredstvo ima pričakovano razpršenost donosov nič, saj je donos gotov, garantiran.

Pri uporabi standardnega odklona za merjenje tveganja je osnovna predpostavka, da cenovna gibanja sledijo vzorcu normalne porazdelitve. Manjši kot je standardni odklon, ožja je porazdelitev, možne cene pa so bližje povprečju, zato je tveganje manjše. Visok standardni odklon pa pomeni visoko spremenljivost cen in nam kaže visoko tveganje.

Z izračunom standardnega odklona lahko ocenimo, kako daleč bo dejanska cena finančnega instrumenta odstopala od svojega povprečja in verjetnost tega gibanja.

Verjetnost, da se bo dejanska cena gibala

  • v okviru enega standardnega odklona od povprečne cene je 68,27 %
  • v okviru dveh standardnih odklonov od povprečne cene je 95,45 % in
  • v okviru treh standardnih odklonov od povprečne cene je 99,73 %.

Vendar pa statistike s finančnih trgov kažejo, da doživi vsak finančni trg vsaj eno ali več enodnevnih sprememb cene za štiri standardne odklone ali celo več vsako leto. Vsako leto je tudi vsaj en finančni trg, kjer je sprememba večja kot 10 standardnih odklonov. To so seveda primeri ekstremne volatilnosti.

Volatilnost je tradicionalno, precej preprosto in zato tudi priljubljeno merilo tržnega tveganja. Glavna pomanjkljivost tega merila pa je, da ne kaže smeri oziroma trenda posameznega finančnega instrumenta, ki ga opazujemo.

Tvegana vrednost

Tvegana vrednost (Value at Risk – VaR) je pristop za merjenje tržnega tveganja, ki uporablja pretekle tržne trende in volatilnosti, za oceno verjetnosti, da izguba na danem portfelju ne bo presegla določenega zneska. Tvegana vrednost je vsekakor boljša mera tveganja, kot je prej omenjena volatilnost, vendar se moramo zavedati tudi določenih pomanjkljivosti, ki jih prinaša. Tvegana vrednost nam preprosto rečeno prikazuje raven izgube, ki z določeno verjetnostjo ne bo prekoračena.

Tvegana vrednost meri največjo izgubo, ki naj bi jo utrpel imetnik določenega portfelja, ob nekem danem intervalu zaupanja, v določenem naložbenem obdobju.

Kaj nam tvegana vrednost kaže?

Vrednost VaR nam odgovori na vprašanje, koliko denarja lahko izgubimo, v določenem časovnem obdobju, ob dani stopnji zaupanja na določenem portfelju (poziciji finančnih instrumentov). Znesek VaR seveda ni garantirana največja izguba. Posamezen portfelj oziroma pozicija lahko prinese v praksi tudi veliko večjo izgubo, kot je ocenjena vrednost VaR.

Grafični prikaz VaR

Primer: 10-dnevni VaR 100.000 EUR s stopnjo zaupanja 95 odstotkov kaže, da je 95 odstotkov možnosti, da v naslednjih 10-ih dneh izguba na portfelju ne bo presegla 100.000 EUR.

Kako koristno uporabiti merjenje tržnega tveganja v praksi

Pridružite se nam na seminarju Tržna tveganja in prav gotovo boste izvedeli še več o tem, kako poteka merjenje tržnega tveganja v praksi. Poleg tega pa boste izvedeli tudi, kako koristno uporabiti izvedene finančne instrumente, za zavarovanje pred tržnimi tveganji.

Hitra in enostavna prijava na seminar. Pošljite nam vaš elektronski naslov in hitro vas bomo kontaktirali glede vaše prijave in podrobnosti o seminarju.

Več o tržnih tveganjih si lahko preberete v članku Tržno tveganje.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *