Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!

Obveznice – kaj so, kdo so izdajatelji in kdo vlagatelji v obveznice?

Obveznice

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki odražajo dolžniško-upniško razmerje med izdajateljem in njenim kupcem. So torej finančna obveznost izdajatelja, ki obljublja, da bo poplačal določeno vsoto denarja na določen datum v prihodnosti. Izda jih izdajatelj za določen čas, začetna prodaja na trgu pa se imenuje izdaja. Izdajatelj nato v rednih časovnih presledkih izplačuje kupone. Kupon je določen na datum izdaje in se izplačuje do dospetja, ob dospetju pa izdajatelj poplača še glavnico.

Obveznice – 12 stvari, ki jih morate vedeti

  1. Kdo so izdajatelji obveznic?
  2. Kdo so kupci obveznic?
  3. Glavnica in cena
  4. Dospetje
  5. Kupon
  6. Poroštvo za izpolnitev obveznosti
  7. Razvrščanje obveznic
  8. Donos obveznic
  9. Vrednotenje obveznic
  10. Analiza tveganj
  11. Zavarovanje portfelja obveznic
  12. Druge podrobnosti

1. Kdo so izdajatelji obveznic?

Obveznice običajno izdajajo države, nadnacionalne družbe, lokalne oblasti, banke in podjetja. Izdajatelj je ena od najpomembnejših značilnosti obveznice, saj določa njeno kreditno kvaliteto. Obstajajo pomembne razlike med obveznicami, ki jih izdajo podjetja in finančne institucije, ter tistimi, ki jih izdaja država. Na splošno imajo vrednostni papirji, izdani s strani države, najnižje tveganje neplačila (Risk of default), medtem ko veljajo podjetniški vrednostni papirji za bolj tvegano naložbo. Več o izdaji obveznic lahko izveste na enem od naših naslednjih seminarjev, več o slovenskih državnih obveznicah pa si lahko preberete na straneh Ministrstva za finance.

2. Kdo kupuje obveznice?

Obveznice kupujejo in z njimi trgujejo predvsem banke, zavarovalnice in pokojninski skladi. Zaradi diverzifikacije se individualni vlagatelji raje odločajo za nakup obvezniških skladov, kot pa da bi neposredno vlagali vanje.

Pri nakupu obveznic je potrebno biti pozoren tudi na likvidnost obveznic. Vlagatelji običajno stremijo za likvidnimi obveznicami, ki jih bodo lahko zlahka prodali. Velikost izdaje je pri tem pomemben dejavnik. Večja, kot je izdaja obveznic, več je tudi obveznic, s katerimi se dnevno trguje. Velikost posamezne izdaje nemških 10 letnih državnih obveznic je običajno 20 milijard evrov. Standardna izdaja obveznic na Evrotrgu pa je najmanj 1 milijarda evrov. Velja nenapisano pravilo, da se trguje s petino izdanih obveznic. Če so izdaje majhne, je tudi obseg trgovanja majhen.

Poglejte si skromno trgovanje s slovenskimi obveznicami na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Z nekaterimi obveznicami ni bilo sklenjenega posla že leta. Z določenimi slovenskimi državnimi obveznicami pa se trguje na MTS Slovenia, kjer je obseg in likvidnost trgovanja seveda mnogo večja. MTS Slovenia je večstranski sistem trgovanja (Multilateral Trading Facility – MTF) na katerem so prisotne tudi velike, svetovno znane banke. Na likvidnost posamezne obveznice vplivajo tudi nove izdaje istega izdajatelja, saj se trgovci pogosto odločajo za prodaje starih (Off-The-Run) in nakupe novih (On-The-Run) obveznic. Preprosto merilo likvidnosti obveznic je razlika med nakupnim in prodajnim tečajem (Bid-ask spread).

3. Glavnica in cena

Glavnica, nominalna vrednost (Principal, Nominal ali tudi Face amount) predstavlja osnovno vrednost obveznice. Običajno znaša glavnica 100, 1000 ali tudi 50.000 denarnih enot. To je znesek, ki ga bo izdajatelj povrnil imetnikom obveznic na dan dospetja in na katerega izdajatelj plačuje obresti.

Cena ob izdaji je cena, po kateri jih lahko vlagatelji kupijo, ko so le-te prvič izdane. Po navadi je ta cena enaka ali blizu nominalne vrednosti. Tržna cena obveznic pa je trenutna cena obveznic na trgu. Določena je v odstotkih od osnovne vrednosti, lahko je višja, nižja ali enaka par. Glede na to, da imajo različne nominalne vrednosti, je praksa, da je cena določena v odstotku od njene nominalne vrednosti.

Na trgu se trguje s čisto ceno obveznice, natečene obresti pa se doda tržni ceni šele pri plačilu. Cena obveznice brez natečenih obresti je poznana kot čista cena (Clean ali Flat price), cena, ki že vključuje natečene obresti pa se imenuje polna cena (Dirty ali Full price).

4. Dospetje

Dospetje (Maturity) je lahko poljubno dolgo obdobje, čeprav so dolžniški vrednostni papirji z dospetjem krajšim od enega leta običajno imenovani instrumenti denarnega trga in ne obveznice. Večina obveznic dospeva v obdobju do trideset let. Nekatere so bile izdane tudi z dospetjem do sto let, nekatere so celo brez dospetja. Čas do dospetja se pogosto označuje tudi kot obdobje (Term, Tenor ali Maturity). Datum dospetja je datum, na katerega mora izdajatelj povrniti imetniku nominalno vrednost vrednostnega papirja.

5. Kupon

Kuponska obrestna mera (Coupon rate) je letna obrestna mera, ki jo izdajatelj plačuje vsako leto imetnikom obveznic. Znesek plačil obresti se imenuje kupon in se izračuna z množenjem kuponske obrestne mere z nominalno vrednostjo. Za opisovanje določene izdaje obveznic se skupaj z datumom dospelosti uporablja tudi kuponsko obrestno mero.

Običajno je kuponska obrestna mera fiksna čez celotno življenjsko dobo. To velja za vse klasične obveznice s fiksnim kuponom. Lahko pa se tudi spreminja glede na določen indeks denarnega trga, recimo Euribor ali Libor, lahko pa je še bolj eksotična.

Izdajatelji obveznic lahko izbirajo med različnimi vrstami kuponov oziroma plačil obresti:

  • Klasične obveznice s fiksno obrestno mero: plačujejo fiksno obrestno mero na določeno obdobje. Ob dospetju je izplačan zadnji kupon skupaj z nominalno vrednostjo
  • Obveznice s spremenljivo obrestno mero (Floaters) izplačujejo kupon, ki se spreminja glede na gibanje referenčne obrestne mere. Običajno je referenčna obrestna mera določena s 3, 6, 9 ali 12 mesečnim Euribor-jem, Libor-jem
  • Obveznice z obratnim spremenljivim kuponom (Inverse floaters) izplačujejo spremenljivo obrestno mero, ki se spreminja v obratni smeri, kot se gibljejo kratkoročne obrestne mere
  • Obveznice brez kuponov (Zero coupon bonds) ne izplačujejo kuponov. Izdane so z diskontom in izplačajo celotno glavnico ob dospetju.

6. Poroštvo za izpolnitev obveznosti

Kakovost izdaje vpliva na verjetnost, da bodo imetniki obveznic prejeli obljubljene zneske ob dogovorjenih datumih. To bo odvisno od cele vrste dejavnikov. Poleg bonitete izdajatelja je tudi prednost pri poplačilu zelo pomembna pri določanju verjetnosti, ali bomo prejeli vložena sredstva. Prednost pri poplačilu določa časovno vrsto v primeru nezmožnosti poplačila obveznosti s strani izdajatelja.

Zavarovane obveznice

V primeru, da investitor poseduje zavarovane obveznice (Secured bonds) mu izdajatelj jamči za izpolnitev obveznosti z neko lastnino. Lastnik takega vrednostnega papirja ima tako v prvem koraku terjatev do izdajatelja ter v drugem še prednostno pravico nad kritnim premoženjem, na podlagi katerega je bila obveznica izdana.

  • Krite obveznice (Covered bonds) so obveznice, ki jih je izdala banka in so po zakonu predmet posebnega javnega nadzora, namenjenega zaščiti imetnikov obveznic. Prihodki, ki izhajajo iz izdaje teh obveznic, morajo biti vloženi v skladu z zakonom v sredstva, ki so v celotnem obdobju veljavnosti obveznic, sposobna kriti terjatve, ki izhajajo iz obveznic (kritno premoženje). Imetniki takih obveznic imajo ob stečaju izdajatelja prednostni položaj pri poplačilu iz tega premoženja.

Nezavarovane obveznice

V primeru nezavarovanih obveznic (Unsecured bonds, Debentures) pa je izplačilo obveznosti zavarovano le s splošnim dobroimetjem izdajatelja.

7. Razvrščanje obveznic

Trg obveznic je izjemno velik in raznolik in igra nenadomestljivo vlogo pri razvoju globalnega gospodarstva. V zadnjih 30 letih se je obseg in kompleksnost tega trga še bistveno povečala. Večina vrednostnih papirjev na svetovnem trgu se všteva ravno v skupino obveznic in njim podobnih instrumentov. Poleg že prej naštetih obveznic z različnimi vrstami kuponov si podrobneje poglejmo še druge skupine obveznic:

  • Zamenljive obveznice (Convertible bonds). Pri teh obveznicah imajo imetniki pravico do njihove zamenjave za delnice. Zamenljive obveznice imajo torej vgrajeno nakupno opcijo. Ker so mešanica dolžniškega in izvedenega finančnega instrumenta jih pogosto imenujemo tudi hibridni vrednostni papirji. V primeru, da se imetnik zamenljive obveznice odloči za zamenjavo v delnice (po vnaprej določenem pretvorbenem razmerju) obveznice prenehajo veljati. Če pa imetnik zamenljive obveznice le-te ne zamenja v delnice, deluje obveznica na enak način kot klasična obveznica vse do njenega dospetja. Pogojno zamenljive obveznice (Contingent convertible bonds – CoCo) pa so dolžniški instrument, ki je zamenljiv za lastniški kapital, če pride do vnaprej določenega sprožilnega dogodka. V bančni industriji je sprožilec običajno padec regulativnega kapitala banke pod določeno raven.
  • Obveznice, vezane na inflacijo (Inflation linked bonds). Glavnica in/ali obresti so v tem primeru indeksirani s stopnjo inflacije.
  • Druge indeksirane obveznice (Other index-linked bonds). Tako glavnica kot kupon sta vezana na določen indeks; recimo GDP.
  • S premoženjem zavarovani vrednostni papirji (Asset-backed securities). Izplačila kuponov in glavnice je zavarovana z denarnimi tokovi iz drugih, z obveznicami povezanimi sredstvi.
  • Podrejene obveznice (Subordinated bonds) imajo nižjo prioriteto poplačila v primeru plačilne nezmožnosti, kot druge obveznice istega izdajatelja.
  • Trajne obveznice (Perpetual bonds) nimajo datuma dospetja. Pogosto jih imenujemo tudi “Perpetuities”.
  • Mestne in občinske obveznice (Municipal bonds). Izda jih mesto, lokalne skupnosti oziroma njihove agencije.
  • Obveznice na prinosnika (Bearer bonds). Izdajatelj ne vodi nobene evidence o tem, kdo je lastnik – lastništvo se prenese s prenosom potrdila (certifikata).
  • Registrirane obveznice (Registered bonds). Lastništvo je zabeleženo pri izdajatelju oziroma pri njegovem agentu. Tudi vsi naslednji prenosi lastništva se beležijo.

8. Donos obveznice

Viri prihodkov za imetnike obveznic so trije: izplačilo kuponov s strani izdajatelja, kapitalski dobiček ali izguba ob dospetju (oziroma ob prodaji ali reodkupu) in prihodki od reinvestiranja kuponov. Zato bi morali pri določitvi donosa obveznic upoštevati vse tri vire prihodkov.

Pogosto uporabljene mere donosa pri obveznicah so kuponski donos, trenutni donos in donos do dospetja. Slednji je tudi v praksi najbolj priljubljen prikaz donosa na trgu obveznic.

Donos do dospetja (Yield To Maturity – YTM) je donos, ki bo sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov iz obveznice izenačil z njeno tržno ceno povečano za natečene obresti.

Ta mera donosnosti upošteva tako dohodek od kuponov in morebitni kapitalski dobiček ali izgubo, ki jo bo investitor prejel s posedovanjem obveznice do dospetja. Donos do dospetja upošteva tudi ponovno reinvestiranje izplačil kuponov, vendar po obrestni meri, ki je enaka donosu do dospetja.

Donos in cena obveznice sta v obratnem sorazmerju – ko tržne obrestne mere naraščajo, cene obveznic padajo in obratno.

9. Vrednotenje obveznice

Vrednotenje obveznic izvedemo v treh korakih:

  1. najprej moramo določiti pričakovane prihodnje denarne tokove (to so periodični kuponi in glavnica ob dospetju)
  2. nato določimo ustrezne obrestne mere za diskontiranje teh denarnih tokov
  3. na koncu pa moramo izračunati še neto sedanjo vrednost vseh prihodnjih denarnih tokov z ustreznimi diskontnimi stopnjami.

10. Analiza tveganj

Vlagatelji se morajo dobro zavedati tveganj, ki se jim izpostavljajo v primeru naložb v obveznice. Predvsem pa morajo biti previdni glede naslednjih tveganj:

  • Kreditno tveganje je tveganje, da izdajatelj ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti v zvezi s pravočasnim izplačilom kuponov in poplačilom glavnice. Izdajatelj bo namreč prisiljen v stečaj.
  • Obrestno tveganje je tveganje, da se bo cena obveznic s fiksnim kuponom ali portfelja obveznic zmanjšala, ko se bodo obrestne mere povečale.
  • Likvidnostno tveganje pa predstavlja tveganje, da investitor ne bo mogel prodati obveznic, ko bo to želel oziroma bo v to prisiljen. Primarno merilo likvidnosti je velikost razlike (Spread) med nakupno in prodajno ceno. Širša, kot je razlika, večje je likvidnostno tveganje.
  • Valutno tveganje prinašajo vse naložbe, ki niso v domači valuti investitorja. Imajo namreč neznane denarne tokove v domači valuti, saj so le-ti odvisni od valutnega tečaja v času izplačila.
  • Tveganje inflacije pa je tveganje, da bo dejanski donos naložbe nižji od pričakovanega zaradi visoke inflacije. Delnice imajo precej nižje tveganje inflacije kot obveznice, saj je tako višina dividend kot cena delnic povezana z rastjo inflacije.

Poleg kreditnega tveganja (znižanje bonitetne ocene izdajatelja oziroma v najslabšem primeru stečaj izdajatelja) je vsekakor izjemno pomembno obrestno tveganje. Občutljivost cene obveznice na spremembo obrestnih mer je odvisna od kuponske obrestne mere obveznice, dospetja obveznice in nivoja tržnih obrestnih mer. Obveznice z nizkim fiksnim kuponom in dolgim rokom do dospetja so še posebej občutljive na spremembe obrestnih mer.

Trajanje

Najbolj pogosto uporabljena mera za ocenjevanje obrestnega tveganja pri obveznicah je trajanje (Duration). Trajanje nam kaže približno odstotno spremembo cene obveznice v primeru spremembe obrestnih mer za 100-bazičnih točk.

Primer: če ima obveznica trajanje 8,19, se bo njena cena spremenila za približno 8,19 %, če se bodo obrestne mere spremenile za 100 bazičnih točk (ob rasti obrestnih mer na trgu bo cena obveznice padla in obratno). Če poenostavimo: obveznice z višjim trajanjem so bolj tvegane kot tiste z nižjim trajanjem.

Z izračunom trajanja obveznice oziroma portfelja si lahko pomagamo pri upravljanju obrestnega tveganja. Trajanje nam kaže, kako bo sprememba splošne ravni obrestnih mer vplivala na ceno obveznice oziroma portfelja. Ko se pričakuje zvišanje obrestne mer v prihodnosti se preudarni vlagatelji odločajo za obveznice s krajšim trajanjem. Lahko tudi spremenijo trajanje celotnega portfelja s prodajo obveznic z daljšim in nakupom obveznic s krajšim trajanjem. Seveda velja obratno v primeru pričakovanega padca obrestnih mer.

11. Zavarovanje portfelja

Cene obveznic precej nihajo, tudi tekom posameznega dne. Za veliko tržnih udeležencev pa ta nihanja niso vedno željena. Zavarovanje je način zmanjševanja ali celo odpravljanja cenovnega tveganja, ki ga vlaganje v obveznice prinaša.

Katere instrumente lahko uporabimo za zavarovanje v praksi?

Obveznice oziroma obvezniške portfelje je mogoče zavarovati s pomočjo različnih finančnih instrumentov, tako klasičnih, kot izvedenih. Naj navedem le glavne in najbolj priročne instrumente zavarovanja pred obrestnim tveganjem:

  • državne obveznice (portfelj podjetniških ali bančnih obveznic je mogoče zavarovati s prodajo ustreznih državnih obveznic),
  • zamenjave obrestnih mer (IRS),
  • terminske pogodbe na obveznice in
  • opcije ter drugi hibridni finančni instrumenti.

Pri tem je potrebno vsekakor poudariti, da imajo vse strategije in instrumenti zavarovanja svoje omejitve pri zagotavljanju absolutne zaščite pred tveganji. Ko boste sami raziskovali in iskali instrumente zavarovanja, boste gotovo našli še kakšnega novega, ki bo bolje ustrezal vašim potrebam in omogočal bolj optimalno zavarovanje.

Kako izvedemo zavarovanje?

Načrtovanje in izvedba uspešne strategije zavarovanja posamezne obveznice oziroma celotnega portfelja obveznic vključuje najmanj naslednje korake:

  1. prepoznavanje vzrokov za nihanje cen obveznic,
  2. določitev zneska cenovne volatilnosti, ki je še sprejemljiv. To se nanaša na raven tveganja, ki ga želimo obdržati, saj nam popolnoma zavarovani portfelj ne daje možnosti za dobiček),
  3. iskanje ustreznega instrumenta za zavarovanje tvegane pozicije,
  4. določitev ustrezne pozicije instrumenta zavarovanja. Pri tem moramo upoštevati količnik zavarovanja (Hedge ratio) in
  5. analiza stroškov strategije zavarovanja.

Seveda pa lahko za nasvet vprašate tudi profesionalce 🙂 Z veseljem bomo delili številne izkušnje, ki smo jih pridobili z dolgoletnim praktičnim delom na področju zavarovanja pred tveganji. Več o zavarovanju si lahko preberite tudi v članku: Kaj so izvedeni finančni instrumenti?

12. Druge podrobnosti o obveznicah

Pridružite se nam na seminarju. Obveznice in ščitenje dolžniških portfeljev, Bled, 18.–19. april 2019, Best Western Premier Hotel Lovec, kjer vam bomo zelo podrobno predstavili obveznice, vrednotenje obveznic, oblikovanje portfeljev ter tehnike njihovega zavarovanja.
Poglejte si še kratko video predstavitev seminarja.

 

13. Hitra in enostavna prijava na seminar

Posredujte nam vaš elektronski naslov in hitro vas bomo kontaktirali s podrobnostmi o seminarju.

 

Če pa želite izvedeti samo najpomembnejše osnove o obveznicah ali zgolj osvežiti svoje znanje o dolžniških vrednostnih papirjih se nam pridružite na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi. Več o tveganjih, ki so prisotna na obvezniških trgih, lahko izveste tudi na seminarju Tržna tveganja.

Več o razmerah na slovenskem finančnem trgu in trgovanju z obveznicami si lahko preberete v članku Obveznice, vlaganje v obveznice in zavarovanje portfeljev.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *